Domena je globalno edin­stve­no in pre­po­znav­no ime za logično opre­de­ljen del interneta, na primer za spletno stran. Domene so zapisane v tej obliki: www.example.com.

Za­pi­so­va­nje naslovov IP spletnih stre­žni­kov za dostop do spletnih vsebin je za ljudi težko in zamudno. Zato je bila ustvar­je­na upo­rab­ni­ku prijazna al­ter­na­ti­va: domena. Gre za al­fa­nu­me­rič­no metodo, ki ljudem olajša dostop do spletnih strani.

Kaj je domena?

Domena je bistveni del enotnega lokatorja vira (URL) in označuje, kje se spletni vir nahaja znotraj hi­e­rar­hič­no struk­tu­ri­ra­ne­ga sistema domenskih imen (DNS). Imenik je zadolžen za pre­va­ja­nje domene v IP-naslov. Za raz­re­še­va­nje IP-naslovov so nato zadolženi spe­ci­a­li­zi­ra­ni spletni strežniki. Ta postopek deluje podobno kot storitev in­for­ma­cij o te­le­fon­skih številkah. Uporabnik vpiše domeno www.example.com v iskalno vrstico br­skal­ni­ka, nato pa se zahteva pošlje ustre­zne­mu imenskemu strežniku. Ob prejemu se iz baze podatkov pridobi www.example.com, shranjeni IP-naslov pa se prenese v brskalnik.

Primeri strukture in vrst domen

Celotno domensko ime se imenuje popolnoma kva­li­fi­ci­ra­no domensko ime (FQDN). FQDN določa natančno mesto ciljnega ra­ču­nal­ni­ka v drevesni hi­e­rar­hi­ji sistema domenskih imen in je se­sta­vlje­no iz dveh delov, in sicer iz imena go­sti­te­lja in do­men­ske­ga imena. V na­sle­dnjem primeru je prikazano FQDN iz­mi­šlje­ne­ga poštnega strežnikamailserver.example.com.

Medtem ko mailserver označuje ime go­sti­te­lja, example.com označuje domeno, v kateri se nahaja določen ra­ču­nal­nik. Za imena go­sti­te­ljev stre­žni­kov, ki skrbijo za delovanje spletnih strani, se običajno uporablja številka wwwwww.example.com..

Upo­šte­vaj­te, da se popolnoma kva­li­fi­ci­ra­no domensko ime razlikuje od in­ter­ne­tnih naslovov, ki jih upo­ra­blja­mo v vsak­da­njem življenju, saj se konča s piko. To je posledica hi­e­rar­hič­ne strukture sistema domenskih imen, zaradi česar so domene navedene od najvišje ravni navzdol, pri čemer se končajo s korenskim imenom.

Image: FQDN using www.example.com. example
The Fully Qualified Domain Name consists of different types of domains.

Od desne proti levi je struktura domene naslednja: korenska oznaka, domena najvišje ravni (TLD), domena druge ravni (SLD) in domena tretje ravni. Polno ime domene (FQND) www.example.com. vsebuje celo štiri dele. Načeloma lahko domene pod domeno tretje ravni vsebujejo še dodatne poddomene.

Oznaka korena

Prva raven sistema domenskih imen se imenuje korenska oznaka ali ničelna oznaka. Korenska oznaka polnega do­men­ske­ga imena (FQDN) je opre­de­lje­na kot prazna in spletnim upo­rab­ni­kom običajno ni vidna. Vnosi na imenskih stre­žni­kih in v zapisih virov morajo biti navedeni kot popolna polna domenska imena, pri čemer mora za domeno najvišje ravni slediti pika – www.example.com..

Domena najvišje ravni (TLD)

Ker je korenska domena opre­de­lje­na kot prazna, domene najvišje ravni pred­sta­vlja­jo najvišjo raven raz­re­še­va­nja imen. Domene najvišje ravni upra­vlja­jo centri za omrežne in­for­ma­ci­je (NIC). Naloge, ki jih mora opra­vlja­ti NIC, vklju­ču­je­jo upra­vlja­nje imenskega strežnika in do­de­lje­va­nje domen druge ravni pod TLD. IANA (Internet Assigned Numbers Authority), oddelek cen­tral­ne­ga upra­vlja­nja interneta ICANN, razlikuje med dvema glavnima skupinama domen najvišje ravni, in sicer ge­ne­rič­ni­mi TLD, kot sta .com in .net, ter državnimi TLD (ccTLD), kot sta .us ali .co.uk. Nekatere generične TLD se upra­vlja­jo kot spon­zo­ri­ra­ne domene najvišje ravni s strani posebnih in­te­re­snih skupin ali podjetij. Re­gi­stra­ci­ja takšne domene je lahko povezana s posebnimi zahtevami ali pogoji. Ker se domene najvišje ravni po­ja­vlja­jo kot zadnji del domene, se jih pogosto imenuje »končnice domen«. V primeru navedene domene končnica .com ustreza domeni najvišje ravni.

Domena drugega nivoja (SLD)

Domena drugega nivoja je prosto izbrano ime pod domeno naj­viš­je­ga nivoja. Primer je »example« v imenskem prostoru »com«. Do­de­lje­va­nje domen drugega nivoja poteka vedno v povezavi z nadrejeno domeno naj­viš­je­ga nivoja. Za do­de­lje­va­nje imen za namene po­slo­va­nja s strankami je običajno odgovoren re­gi­stra­tor iz zasebnega sektorja, ki ga je akre­di­ti­ral NIC. Domene lahko kupite in re­gi­stri­ra­te tukaj.

Domena tretje ravni

Domene tretje ravni so seveda znane kot domene tretje ravni. V polnem imenu domene (FQDN) se nahajajo pred domeno druge ravni. Z vklju­či­tvi­jo domene tretje ravni lahko opre­de­li­te podnaslov, ki ločuje različne dele med seboj. Lastniki domen imajo možnost ponuditi druge ciljne strani, storitve ali strežnike. Pogosta imena za domene tretje ravni so www za spletne storitve, m za mobilne storitve, mail, imap ali pop3 za poštne strežnike ter različne državne kode za jezikovno spe­ci­fič­ne storitve. Jasen primer je spletna en­ci­klo­pe­di­ja Wikipedia. Spletna stran je na voljo v različnih jezikih za­hva­lju­joč domeni tretje ravni:

Image: Comparison of different third-level domains from Wikipedia
Wikipedia uses different third-level domains for the different country versions.

Do angleške spletne strani lahko dostopate z uporabo domene tretje ravni »en «. Z uporabo domene »de« boste pre­u­smer­je­ni na nemško spletno stran. Domena tretje ravni podjetjem omogoča tudi, da pokažejo, da imajo po­dru­žni­ce na različnih lokacijah in da želijo na ločeni spletni strani pod isto domeno druge ravni (npr. ime podjetja) ponuditi storitev ali izdelek, namenjen do­lo­če­ne­mu re­gij­ske­mu območju.

Domene tretje ravni se pogosto imenujejo»poddomene«. Ta izraz pa ni omejen zgolj na domene tretje ravni.

Go to Main Menu