Kako ustvariti tabele s Po­stgre­SQL-ovim ukazom CREATE TABLE

Ukaz Po­stgre­SQL CREATE TABLE se uporablja za ustvar­ja­nje novih tabel v bazi podatkov. Pri uporabi tega ukaza lahko določite tudi različne lastnosti tabele in po­sa­me­znih stolpcev.

Kaj je Po­stgre­SQL CREATE TABLE?

Ukaz CREATE TABLE v Po­stgre­SQL se uporablja za ustvar­ja­nje nove tabele v obstoječi zbirki podatkov. Pri ustvar­ja­nju nove tabele je treba določiti njeno edin­stve­no ime ter vsakemu stolpcu dodeliti ime in po­dat­kov­ni tip. Pri ustvar­ja­nju tabel v tem pri­lju­blje­nem sistemu za upra­vlja­nje zbirk podatkov lahko določite tudi omejitve, bodisi za vse stolpce v tabeli bodisi za posamezne stolpce.

Kakšna je sintaksa za CREATE TABLE?

Osnovna sintaksa za Po­stgre­SQL CREATE TABLE je naslednja:

CREATE TABLE table_name(
column1 data_type PRIMARY KEY,
column2 data_type,
column3 data_type,
…
);

Z ukazom CREATE TABLE se Po­stgre­SQLu naroči, naj ustvari novo tabelo. Za samim ukazom sledi ime tabele, ki mora biti edin­stve­no. Ne­po­sre­dno za imenom tabele se nahaja sklop oklepajev, v katerih je treba opre­de­li­ti imena po­sa­me­znih stolpcev in njihove ustrezne po­dat­kov­ne tipe.

Če želite dodati omejitve, se sintaksa spremeni:

CREATE TABLE table_name(
column1 data_type PRIMARY KEY constraint,
column2 data_type constraint,
column3 data_type constraint,
…
);

Poleg omejitve PRIMARY KEY Po­stgre­SQL podpira tudi naslednje omejitve:

• NOT NULL: Za­go­ta­vlja, da stolpec ne more vsebovati NULL vrednosti
• UNIQUE: Za­go­ta­vlja, da so vse vrednosti v stolpcu ali kom­bi­na­ci­ji stolpcev edin­stve­ne
• CHECK: Določa pogoje, ki morajo biti iz­pol­nje­ni pri vsta­vlja­nju ali po­so­da­blja­nju podatkov
• FOREIGN KEY: Vzpostavi povezavo s stolpcem v drugi tabeli
• DEFAULT: Določa privzeto vrednost za stolpec, če ni navedena nobena izrecna vrednost

Primer Po­stgre­SQL CREATE TABLE

Da bi po­na­zo­ri­li, kako deluje CREATE TABLE v Po­stgre­SQL, bomo ustvarili tabelo z imenom customer_list. Ta tabela bo imela štiri stolpce: id, name, country in address. Stolpec id je na­sta­vljen kot PRIMARY KEY. Omejitev NOT NULL se uporablja za za­go­to­vi­tev, da stolpca id in name vsebujeta vrednosti. Koda je naslednja:

CREATE TABLE customer_list(
id INT PRIMARY KEY NOT NULL,
name VARCHAR(50) NOT NULL,
country VARCHAR(50),
address VARCHAR(255)
);

Ta ukaz ustvari prazno tabelo z imenom in stolpci, ki so bili določeni v kodi. Zdaj lahko tabelo napolnite s podatki. Ko je tabela na­pol­nje­na s podatki, lahko izgleda približno takole:

Kako preveriti tabele z uporabo \d

Ukaz \d prikaže seznam vseh tabel v bazi podatkov in se lahko uporabi za pre­ver­ja­nje, ali je bila tabela uspešno ustvar­je­na. Tako se to naredi:

testdb-# \d

Ta ukaz lahko uporabite tudi za prikaz po­drob­ne­ga opisa tabele. Za prikaz, kako izgleda koda za to, bomo uporabili zgornjo tabelo:

testdb-# \d customer_list