Kako namestiti Virtual Machine Manager (VMM)

Virtual Machine Manager, znan tudi kot virt-manager ali VMM, je grafično orodje za upra­vlja­nje vir­tu­al­nih strojev, ki deluje v sistemih Linux in po­e­no­sta­vlja uporabo različnih hi­per­vi­zor­jev, kot so KVM, QEMU ali Xen.

Kaj je Virtual Machine Manager?

Virtual Machine Manager ponuja upo­rab­ni­ku prijazen in predvsem stan­dar­di­zi­ran vmesnik za upra­vlja­nje različnih vir­tu­al­nih strojev (VM). Z virt-ma­na­ger­jem lahko ustvar­ja­te, kon­fi­gu­ri­ra­te in spre­mlja­te virtualne stroje, ne da bi se morali ukvarjati z za­ple­te­ni­mi orodji za ukazno vrstico. Temelji na libvirt in zato podpira vse rešitve za vir­tu­a­li­za­ci­jo, ki jih podpira tudi libvirt. VMM ponuja funkcije , kot so posnetki stanja, migracije v realnem času in upra­vlja­nje omrežja. To ga naredi za zmogljivo orodje za upra­vlja­nje tako majhnih kot velikih vir­tu­a­li­za­cij­skih okolij.

Kakšni so pogoji za uporabo programa Virtual Machine Manager?

Preden namestite in začnete upo­ra­blja­ti Virtual Machine Manager, se pre­pri­čaj­te, da vaš sistem iz­pol­nju­je naslednje zahteve:

• Ope­ra­cij­ski sistem: Program virt-manager je razvit predvsem za ope­ra­cij­ske sisteme na podlagi Linuxa, kot so Ubuntu, Fedora ali Debian. Preverite, ali vaš sistem uporablja eno od teh di­s­tri­bu­cij ali drugo podprto različico Linuxa.
• Hi­per­vi­zor: Po­tre­bu­je­te nameščen hi­per­vi­zor. KVM je verjetno naj­po­go­ste­je upo­ra­bljen hi­per­vi­zor v sistemih Linux in je na voljo v večini di­s­tri­bu­cij Linuxa.
• RAM in prostor na disku: Količina raz­po­lo­žlji­ve­ga po­mnil­ni­ka RAM in prostora na trdem disku mora biti zadostna za zagon go­sti­telj­ske­ga ope­ra­cij­ske­ga sistema in vseh na­čr­to­va­nih vir­tu­al­nih strojev. Pri­po­ro­člji­vo je vsaj 4 GB po­mnil­ni­ka RAM, vendar je za boljšo zmo­glji­vost potrebno več.
• Omrežna povezava: Če želite virtualne stroje upra­vlja­ti prek omrežja ali interneta, po­tre­bu­je­te aktivno omrežno povezavo. Omrežna povezava je potrebna tudi za prenos na­me­sti­tve­nih datotek in po­so­do­bi­tev.

Kako namestiti VMM

Korak 1: Po­so­do­bi­te sistem

Pred na­me­sti­tvi­jo se pre­pri­čaj­te, da je vaš sistem po­so­do­bljen. Odprite terminal in za po­so­do­bi­tev sistema izvedite naslednje ukaze:

sudo apt update
sudo apt upgrade

Korak 2: Namestite VMM

Naslednji korak je na­me­sti­tev programa Virtual Machine Manager. Za to izvedite naslednji ukaz. Če v svoji di­s­tri­bu­ci­ji Linuxa upo­ra­blja­te drug sistem za upra­vlja­nje paketov kot APT, morate za na­me­sti­tev uporabiti tega.

sudo apt install virt-manager

Korak 3: Preverite na­me­sti­tev

Nato lahko preverite, ali je na­me­sti­tev uspela, tako da zagnate Virtual Machine Manager prek menija aplikacij ali pa v terminalu vnesete virt-manager.

Kako namestiti nov virtualni ra­ču­nal­nik

Po na­me­sti­tvi lahko z upra­vi­te­ljem vir­tu­al­nih ra­ču­nal­ni­kov ustvarite nov virtualni ra­ču­nal­nik. Tudi to zahteva le nekaj korakov.

Korak 1: Zaženi VMM

Najprej zaženite program virt-manager. To storite tako, da odprete Virtual Machine Manager prek menija aplikacij ali v terminalu z ukazom virt-manager.

Korak 2: Vzpo­sta­vi­te povezavo s hi­per­vi­zor­jem

Ko zaženete program virt-manager, se prikaže okno, v katerem vas program pozove, da se povežete s hi­per­vi­zor­jem. Izberite QEMU/KVM in nato kliknite na »Poveži«.

Korak 3: Ustvarite nov virtualni ra­ču­nal­nik

V na­sle­dnjem koraku lahko ustvarite nov virtualni ra­ču­nal­nik. Za to kliknite gumb »New« v zgornjem levem kotu okna. Al­ter­na­tiv­no lahko nov ra­ču­nal­nik ustvarite prek menija »File > New virtual machine «.

Korak 4: Izberite način na­me­sti­tve

Izberite način, ki ga želite uporabiti za na­me­sti­tev ope­ra­cij­ske­ga sistema na virtualni stroj. Na­me­sti­tev lahko opravite iz datoteke ISO, s fizičnega CD-ja/DVD-ja ali prek omrežja. Nato kliknite »Naprej«.

Korak 5: Izberite datoteko ISO ali na­me­sti­tve­ni nosilec

Če upo­ra­blja­te datoteko ISO, izberite datoteko iz svojega da­to­teč­ne­ga sistema. V na­spro­tnem primeru vnesite pot do drugega na­me­sti­tve­ne­ga nosilca. Ponovno kliknite »Naprej «.

Korak 6: Izberite vrsto in različico ope­ra­cij­ske­ga sistema

Izberite ope­ra­cij­ski sistem in različico, ki jo želite namestiti. To pomaga VMM-ju, da predlaga optimalne na­sta­vi­tve za virtualni stroj. Kliknite na »Naprej«, da potrdite.

7. korak: Dodelitev po­mnil­ni­ka RAM in pro­ce­sor­ske moči

Vir­tu­al­ne­mu ra­ču­nal­ni­ku dodelite želeno količino po­mnil­ni­ka RAM in število jedr pro­ce­sor­ja. Upo­šte­vaj­te, da več virov omogoča boljšo zmo­glji­vost, vendar tudi porabijo več virov go­sti­telj­ske­ga sistema. Za na­da­lje­va­nje kon­fi­gu­ra­ci­je ponovno kliknite »Naprej «.

Korak 8: Nastavite shra­nje­va­nje na trdem disku

Določite velikost vir­tu­al­ne­ga trdega diska, ki je dodeljen vir­tu­al­ne­mu ra­ču­nal­ni­ku. Ustvarite lahko nov virtualni trdi disk ali izberete ob­sto­je­če­ga. Mesto shra­nje­va­nja ni nujno na lokalnem ra­ču­nal­ni­ku – uporabite lahko tudi zunanja mesta za shra­nje­va­nje. Še zadnjič kliknite gumb Naprej.

Korak 9: Preverite in ustvarite virtualni ra­ču­nal­nik

Preverite na­sta­vi­tve in nato kliknite na »Dokončaj«, da ustvarite virtualni ra­ču­nal­nik in začnete postopek na­me­sti­tve.

Nasveti za upra­vlja­nje programa Virtual Machine Manager

Ko je virtualni ra­ču­nal­nik ustvarjen, ga lahko upra­vlja­te prek upra­vi­te­lja vir­tu­al­nih ra­ču­nal­ni­kov:

• Zagon in za­u­sta­vi­tev vir­tu­al­ne­ga ra­ču­nal­ni­ka: Izberite želeni virtualni ra­ču­nal­nik s seznama v glavnem oknu programa virt-manager in uporabite gumba »Start« ali »Stop«, da ga zaženete ali za­u­sta­vi­te.
• Sprememba kon­fi­gu­ra­ci­je: Če želite spre­me­ni­ti kon­fi­gu­ra­ci­jo VM, desno kliknite na VM in izberite Show details. Tukaj lahko pri­la­go­di­te na­sta­vi­tve, kot so CPU, RAM, omrežje in shra­nje­va­nje.
• Ustvar­ja­nje posnetkov: Posnetki vam omogočajo varnostno kopiranje tre­nu­tne­ga stanja vir­tu­al­ne­ga stroja in dostop do njega pozneje. Zlasti koristno je imeti varno točko za obnovitev v primeru sprememb ali na­me­sti­tev pro­gram­ske opreme.