Kaj je domenska skupina?

Omrežni go­sti­te­lji lahko pošiljajo oddajna sporočila na vsa vrata v omrežju. Vsaka naprava, ki prejme to oddajno sporočilo, je del oddajne domene. Kako pa lahko omejite domeno in oddajna sporočila pošiljate le določenim napravam?

Kako delujejo domene za oddajanje?

Domena oddajanja je omrežje naprav, ki prejemajo oddajo. Naprava gostitelj pošlje oddajo na naslov za oddajanje, pri čemer jo prejmejo vsi ude­le­žen­ci v domeni. Naprava gostitelj za po­ši­lja­nje oddaje napravam v omrežju ne potrebuje IP-naslovov drugih naprav.

Domena oddajanja lahko zajema celotno omrežje ali le izbrano število naprav v omrežju. Domene oddajanja je mogoče vzpo­sta­vi­ti tudi znotraj lokalnega omrežja (LAN). Vse povezave znotraj domene si delijo isti segment na ravni 2. To pomeni, da so med seboj povezane na ravni po­dat­kov­ne­ga po­ve­zo­val­ne­ga sloja.

Vsak vozlišče, povezano prek stikal in po­na­vljal­ni­kov, je običajno del iste oddajne domene. Ta domena pa se konča pri usmer­je­val­ni­ku, saj ta omrežna naprava deluje na omrežnem sloju (sloj 3). Zato ra­ču­nal­ni­ki, ki so med seboj povezani prek interneta, niso del iste oddajne domene.

VLAN-i se upo­ra­blja­jo za raz­de­li­tev domene oddajanja znotraj istega segmenta 2. plasti, kar omogoča, da domene delujejo, kot da bi bile vzpo­sta­vlje­ne iz različnih fizičnih omrežij. Virtualna omrežja omogočajo omejitev domene oddajanja brez potrebe po več usmer­je­val­ni­kih.

Zakaj so potrebne domene za oddajanje?

Pomembno je, da lahko vsaka naprava v omrežju ko­mu­ni­ci­ra z drugimi napravami, ne da bi morala vzpo­sta­vlja­ti ne­po­sre­dne povezave. To je še posebej pomembno, kadar IP-naslovi drugih vozlišč niso znani. Raz­šir­ja­nje podatkov se pogosto pojavlja pri pro­to­ko­lih ARP in DHCP, saj gre v obeh primerih za zahteve po omrežnih podatkih.

Vendar pa je treba ta po­i­zve­do­va­nja omejiti na določeno območje, saj zahtevajo veliko časa, zlasti pri po­ve­zo­va­nju z in­ter­ne­tom. Prav tako je najbolje, da se prepreči pre­o­bre­me­nje­va­nje pre­o­sta­le­ga omrežja z ne­po­treb­no ko­mu­ni­ka­ci­jo. Da bi to pre­pre­či­li, ima domena oddajanja jasno opre­de­ljen okvir za oddajanje podatkov napravam.

Po­manj­klji­vo­sti domene oddajanja

Širjenje je sporočilo, tj. majhen paket podatkov, ki se pošlje vsem ude­le­žen­cem v domeni. To obre­me­nju­je omrežje in naprave v njem. Vsako zahtevo je treba obdelati, tudi če in­for­ma­ci­je za pre­je­mni­ka niso pomembne. Ker je širjenje pogosto nujno za nemoteno ko­mu­ni­ka­ci­jo znotraj omrežja, domen ne smemo odpraviti. Če je domena za širjenje prevelika, lahko pride do težav.

V domačih omrežjih naj ne bi bilo težav, če je število naprav majhno. Velika omrežja, kot so podjetja, vladne agencije in univerze, je treba razdeliti na posamezne domene. S tem se zmanjša ne­po­treb­ni promet in ohrani normalna hitrost prenosa. Pri raz­de­lje­va­nju domen je pomembno tudi pre­pre­či­ti, da bi storitve, kot je DHCP, dostopale do drugih domen. To je mogoče rešiti s teh­no­lo­gi­ja­mi, kot je DHCP-relay, ki omogočajo ko­mu­ni­ka­ci­jo prek meja oddajne domene.

Kakšna je razlika med oddajno domeno in domeno z ko­li­zi­ja­mi?

Obe vrsti domen opisujeta logične po­d­raz­de­li­tve omrežja, vendar se nanašata na različne izzive. Domena oddajanja določa, katere ude­le­žen­ce v omrežju je mogoče doseči z oddajo. Domena kolizij pa opisuje del omrežja, v katerem lahko pride do kolizije po­dat­kov­nih paketov. Do tega pride, ko dve omrežni napravi istočasno pošiljata podatke znotraj do­lo­če­ne­ga dela domene kolizij.

Medtem ko lahko domene oddajanja prekinejo le usmer­je­val­ni­ki, so domene kolizij omejene s stikali. Med dvema končnima napravama, po­ve­za­ni­ma prek stikala, ne more priti do kolizije. Namesto tega pride do kolizije med stikalom in končno napravo. To je zato, ker ta dva pojava, oddajanje in kolizija, delujeta na različnih plasteh modela OSI. Medtem ko se oddajanje pošilja na varnostni plasti (plasti 2), do kolizij pride na fizični plasti (plasti 1).