Linux in Windows se borita za prevlado na trgu spletnega go­sto­va­nja – pri čemer ima Linux kot izkušeni veteran na področju stre­žni­kov prednost. Vendar pa je izbira med tema dvema sistemoma običajno odvisna od kon­kre­tne­ga namena uporabe. Razložimo vam naj­po­memb­nej­še razlike med njima.

Pri­mer­ja­va ope­ra­cij­skih sistemov Linux in Windows za spletno go­sto­va­nje

Na področju spletnega go­sto­va­nja se Linux pogosto šteje za najboljši ope­ra­cij­ski sistem za spletne strežnike. Sistem, ki je od leta 1992 na voljo kot prosto programje, omogoča s svojo modularno strukturo pri­la­ga­ja­nje, če imate ustrezno strokovno znanje. Stroški nastanejo le, če upo­ra­blja­te di­s­tri­bu­ci­je Linuxa s pla­člji­vim paketom podpore. Linux se je s svojo za­ne­slji­vo­stjo, sta­bil­no­stjo in učin­ko­vi­to­stjo izkazal celo v najbolj zahtevnih okoljih spletnih in poštnih stre­žni­kov.

Če na­me­ra­va­te upo­ra­blja­ti PHP, Perl, Python, Ruby ali MySQL, je Linux odlična izbira. Če iščete takoj uporabne rešitve za spletne strani, kot so blogi, sistemi za upra­vlja­nje vsebin ali forumi, so v ponudbi go­sto­va­nja na Linuxu na voljo različne od­pr­to­ko­dne apli­ka­ci­je, medtem ko je za pro­gram­sko opremo za go­sto­va­nje na Windowsu pogosto treba plačati.

Od leta 1993 Microsoft ponuja tudi stre­žni­ški ope­ra­cij­ski sistem Windows Server. Gre za plačljivo pro­gram­sko opremo, ki pa vključuje podporo in po­so­do­bi­tve za določeno obdobje. Glavna prednost, ki jo je go­sto­va­nje na sistemu Windows tra­di­ci­o­nal­no imelo pred Linuxom, je bila podpora zmo­glji­ve­mu ogrodju ASP.NET. Vendar je naj­no­vej­ša različica ASP.NET zdaj zdru­žlji­va tudi z Linuxom.

Vendar pa apli­ka­ci­je, kot sta Sha­re­Po­int ali Exchange, ostajajo na voljo izključno za Windows, kar znatno po­e­no­sta­vi ko­mu­ni­ka­ci­jo in skupinsko delo na projektih. Čeprav obstajajo od­pr­to­ko­dne al­ter­na­ti­ve za Linux, se v poslovnih okoljih upo­ra­blja­jo redkeje. V spodnji tabeli je prikazana kratka pri­mer­ja­va ključnih zna­čil­no­sti obeh ope­ra­cij­skih sistemov za spletno go­sto­va­nje:

Spletno go­sto­va­nje za Windows Linux spletno go­sto­va­nje
Vrsta pro­gram­ske opreme Lastniška Od­pr­to­ko­dna
Spletni strežnik Microsoft IIS Apache, Nginx
Skriptni jeziki VBScript, ASP.NET Perl, PHP, Python, Ruby
Po­dat­kov­ne baze MSSQL, Microsoft Access MySQL, MariaDB
Upravna pro­gram­ska oprema Plesk cPanel, Plesk, Confixx
Razno Exchange, apli­ka­ci­je .NET, Sha­re­Po­int WordPress, Joomla itd.

Prednosti in slabosti sistema Linux kot ope­ra­cij­ske­ga sistema za spletne strežnike

Za razliko od sistema Windows je Linux zasnovan na načelu pre­pro­sto­sti. Vsaka kom­po­nen­ta – tudi naprave in procesi – se obravnava kot datoteka, kar omogoča kadar koli spre­mi­nja­nje jedra sistema. Kon­fi­gu­ra­ci­jo in upra­vlja­nje sistema podpirajo številna lahka orodja, predvsem prek ukazne vrstice, čeprav so za večino programov po potrebi na voljo tudi grafični vmesniki. Čeprav Linux ponuja večjo pri­la­go­dlji­vost, od upo­rab­ni­ka zahteva tudi večjo od­go­vor­nost, kar je lahko izziv za tiste, ki nimajo pred­ho­dnih izkušenj.

V spodnji tabeli so navedene prednosti in omejitve di­s­tri­bu­cij Linuxa kot stre­žni­ške­ga ope­ra­cij­ske­ga sistema:

Prednosti Po­manj­klji­vo­sti
Brez­plač­na uporaba Zapleteno upra­vlja­nje za ne­iz­ku­še­ne upo­rab­ni­ke
Skrbniki imajo veliko svobode pri upra­vlja­nju sistema Nekatera pro­fe­si­o­nal­na pro­gram­ska oprema ni zdru­žlji­va z Linuxom
Podpira skupinsko delo, ne da bi stan­dar­dnim upo­rab­ni­kom omogočal spre­mi­nja­nje jedra sistema Nekatere apli­ka­ci­je tretjih po­nu­dni­kov lahko namestijo le skrbniki
Redko je tarča ki­ber­kri­mi­nal­cev Mnogi raz­vi­jal­ci strojne in pro­gram­ske opreme ne dajejo prednosti raz­li­či­cam, zdru­žlji­vim z Linuxom
Malo var­no­stnih ran­lji­vo­sti, ki se običajno hitro odpravijo Po­so­do­bi­tve se običajno upra­vlja­jo prek ukazne vrstice
Nizke zahteve glede strojne opreme Vse različice ne prejemajo dol­go­roč­ne podpore
Vgrajena funk­ci­o­nal­nost za daljinsko upra­vlja­nje

Prednosti in slabosti ope­ra­cij­ske­ga sistema Windows kot spletnega strežnika

Dejstvo, da ima Linux, za razliko od Windowsa, zelo zapleteno strukturo, je v prvi vrsti posledica tega, da si je Microsoft načeloma vedno pri­za­de­val za preprost ope­ra­cij­ski sistem. Vsi programi so na voljo v obliki in­tu­i­tiv­nih grafičnih upo­rab­ni­ških vmesnikov. To pomeni, da upra­vlja­nje prek ukazne vrstice ni potrebno, čeprav je tehnično še vedno mogoče. Na splošno imajo upo­rab­ni­ki enoten nadzor nad vsemi strojnimi viri, prejemajo redne povratne in­for­ma­ci­je od sistema in lahko tudi sami namestijo pro­gram­sko opremo. Vendar pa to skriva določen potencial za napake; na primer, ko se spre­me­ni­jo na­sta­vi­tve sistema ali če se prenesejo in namestijo po­ten­ci­al­no nevarne apli­ka­ci­je.

V spodnji tabeli so navedene glavne prednosti in slabosti strežnika Windows:

Prednosti Slabosti
Upo­rab­ni­ku prijazno, in­tu­i­tiv­no upra­vlja­nje prek grafičnih vmesnikov Visoki stroški li­cen­ci­ra­nja, ki se po­ve­ču­je­jo z vsakim upo­rab­ni­kom
Gonilniki za novo strojno opremo so hitro na voljo Pogoste varnostne ran­lji­vo­sti
Podpira široko paleto aplikacij tretjih po­nu­dni­kov Občutljiv na zlo­na­mer­no pro­gram­sko opremo
Enostavne in po želji av­to­ma­ti­zi­ra­ne po­so­do­bi­tve sistema Porablja veliko virov (zlasti zaradi obveznega gra­fič­ne­ga vmesnika)
Tehnične težave je mogoče rešiti z ob­no­vi­tvi­jo sistema Visoka ver­je­tnost napak upo­rab­ni­kov
Za­go­to­vlje­na dol­go­roč­na podpora Ni primeren kot sistem za več upo­rab­ni­kov
Izključni dostop do pri­lju­blje­nih Mi­cro­softo­vih aplikacij, kot sta Sha­re­Po­int in Exchange Delovanje la­stni­ške­ga sistema ni popolnoma pregledno

Linux proti Windows – ne­po­sre­dna pri­mer­ja­va

V prejšnjih odstavkih smo prikazali manjše, a subtilne razlike med sistemoma Windows in Linux kot stre­žni­ški­ma sistemoma. Poleg tehničnih in ad­mi­ni­stra­tiv­nih meril je treba omeniti tudi, da osebna izkušnja pogosto igra odločilno vlogo pri tem, ali se nekdo dobro znajde z določenim ope­ra­cij­skim sistemom ali ne. Seveda je to odvisno tudi od zahtev, ki jih ima uporabnik do pro­gram­ske opreme, in od tega, zakaj jo sploh uporablja. Medtem ko izkušeni sistemski ad­mi­ni­stra­tor­ji morda cenijo svobodo, ki jo ponuja Linux, ta za večino osnovnih upra­vi­te­ljev spletnih strani, ki iščejo ope­ra­cij­ski sistem, ki jim ustreza, pogosto ni pomembna. Po drugi strani pa lju­bi­te­lji ukazne vrstice upra­vlja­nja sistema Windows prek gra­fič­ne­ga vmesnika ne vidijo nujno kot nekaj popolnoma odvečnega, kar le porablja vire in ponuja vstopno točko za zlo­na­mer­no pro­gram­sko opremo.

Na koncu na tem mestu še enkrat pred­sta­vlja­mo naj­po­memb­nej­ša merila za oce­nje­va­nje in pri­mer­ja­vo ope­ra­cij­skih sistemov Windows in Linux:

Windows Linux
Stroški Cena licence na upo­rab­ni­ka Brez licence; stroški podpore se raz­li­ku­je­jo glede na di­s­tri­bu­ci­jo
Stan­dar­dno delovanje Grafični upo­rab­ni­ški vmesnik Ukazna vrstica
Oddaljeni dostop Ter­mi­nal­ski strežnik/odjemalec mora biti nameščen in kon­fi­gu­ri­ran Vgrajena rešitev (terminal in lupina)
Pro­gram­ska oprema in funkcije Podpira običajne programe; na voljo so apli­ka­ci­je Microsoft Vsi programi nimajo različic za Linux; široka paleta vnaprej na­me­šče­nih aplikacij
Podpora strojne opreme Nova strojna oprema je običajno zasnovana za Windows Gonilniki strojne opreme za di­s­tri­bu­ci­je Linuxa so pogosto na voljo pozneje
Varnost Visoka ver­je­tnost napak upo­rab­ni­kov; in­te­gri­ra­ni vmesnik lahko pred­sta­vlja varnostno tveganje Običajni upo­rab­ni­ki ne morejo spre­mi­nja­ti osnovnih na­sta­vi­tev sistema; znane ran­lji­vo­sti se hitro odpravijo
Podpora Dol­go­roč­na podpora je na voljo za vse različice Podpora se razlikuje glede na di­s­tri­bu­ci­jo in različico
Do­ku­men­ta­ci­ja Sistem in apli­ka­ci­je so dobro do­ku­men­ti­ra­ni; kom­po­nen­te API in formati podatkov pa manj Na voljo je celotna izvorna koda sistema, API-jev, knjižnic in aplikacij; strani MAN in Info

Katera rešitev bo? Linux ali Windows?

Pri kon­fi­gu­ra­ci­ji stre­žni­ških modulov je izbira ope­ra­cij­ske­ga sistema ne­iz­o­gib­na – vendar mnogi upo­rab­ni­ki to odločitev sprejmejo na podlagi napačnih pred­po­stavk. Pogosto se na primer domneva, da mora stre­žni­ški sistem ustrezati platformi, ki jo upo­ra­blja­jo na svojem osebnem ra­ču­nal­ni­ku. V resnici pa ope­ra­cij­ski sistem na vaši napravi ni pomemben, saj lahko skrbniki strežnik upra­vlja­jo na daljavo z orodji za upra­vlja­nje, kot je Plesk, ki so zdru­žlji­va tako z Linuxom kot z Windowsom.

Če je cena odločilni dejavnik, bi se lahko zdelo, da je Linux kot od­pr­to­ko­dna pro­gram­ska oprema vedno cenejša stre­žni­ška rešitev. V praksi pa to za velike spletne apli­ka­ci­je ni tako pomembno: odvisno od di­s­tri­bu­ci­je lahko nastanejo stroški za običajno drago podporo ali za stro­kov­nja­ke z ustreznim znanjem.

Ena od slabosti sistema Windows pa je njegov zapleten model li­cen­ci­ra­nja. V razpravi o tem, ali je boljši strežnik Linux ali Windows, na koncu ni jasnega zma­go­val­ca, saj oba ope­ra­cij­ska sistema podpirata različne vrste spletnih projektov. Medtem ko Windows ponuja na­pre­dnej­še funkcije za ko­mu­ni­ka­ci­jo in or­ga­ni­za­ci­jo delovnih tokov, ima Linux izrazite prednosti pri izvajanju spletnih aplikacij, kot so sistemi za upra­vlja­nje vsebin.

Go to Main Menu