Kaj je cybersquatting?
Trg domenskih imen je poln uporabnikov, ki zasedajo obetavne naslove. Če so ta domenska imena zaščitene blagovne znamke, s tem morda kršijo zakon. To ravnanje, ki se pogosto šteje za nezakonito, se v internetnem žargonu običajno imenuje »cybersquatting«.
Pomen in vrste kiber-skvotinga
Medtem ko se domenski spekulanti osredotočajo na nezaščitene izraze, se kiberšpekulanti osredotočajo izključno na blagovne znamke in lastna imena. Namen registracije pravno zaščitenih izrazov kot dela domenskega imena je, da se jih proda dejanskemu imetniku pravic za višjo odkupnino.
Kibersquatting se imenuje tudi »brand jacking« ali »name jacking«, odvisno od vrste zaščite blagovne znamke. Če sporna domena vsebuje ime ali del imena glasbenikov, športnikov, televizijskih zvezd ali drugih znanih osebnosti, pride do prekrivanja obeh praks.
Da bi izvajali pritisk na imetnike pravic, se mnoge od teh domen uporabljajo v zlonamernih namenih. Vključujejo na primer vsebine, ki zadevno podjetje ali osebo prikazujejo v slabi luči.
Posebna oblika kiber-skvotinga je tipografski skvoting, pri katerem se v domenah z imeni blagovnih znamk namerno vnašajo tipkarske napake, da bi tako prestregli obiskovalce.
Kiberskvoting se pogosto omenja v istem dihu kot »domain grabbing«. Izraz »domain grabbing« se nanaša na registracijo internetnih domen, katere namen je donosna nadaljnja prodaja lastniških pravic, ne pa osebna raba. Pri »domain grabingu« se običajno izogibajo imenom konkretnih izdelkov ali storitev, da bi se izognili sporom z imetniki pravic. Podvrsta tega je tako imenovano domensko snapanje, katerega cilj je čim hitrejši odkup poteklih domen (tj. domen, ki jim bo kmalu potekla veljavnost). V nasprotju s cybersquattingom domensko zasedanje običajno ne krši zakona o blagovnih znamkah.
Zakonodaja o domenskih imenih v Združenem kraljestvu
V Združenem kraljestvu ni jasno opredeljene zakonodaje o internetnih domenskih imenih, saj večina pravnega okvira temelji na pogodnem pravu. Ko kupite domeno in se strinjate s pravnimi pogoji, vas ti običajno zavezujejo k upoštevanju pravil za reševanje sporov, npr. Enotnih pravil ICANN za reševanje sporov (UDRP). Če nekdo trdi, da domeno uporabljate za škodljive namene, in v sporazumu zmaga, se lahko domensko ime prenese nanj.
Če registrirate domensko ime, ki je podobno domenskemu imenu nekoga drugega, se to lahko obravnava kot »sredstvo za goljufijo«. Če britansko sodišče ugotovi, da domensko ime krši pravice intelektualne lastnine, bo lastnik domene morda moral prenesti domensko ime ter bo odgovoren za morebitno škodo in stroške.
Nekatere države, kot so ZDA s svojim Zakonom o zaščiti potrošnikov pred kiber-skvotingom (ACPA), imajo podrobnejšo zakonodajo na področju domenskih imen, ki lastnikom blagovnih znamk podeljuje posebne pravice.
Družbena omrežja in kiber-skvoting
Spletna mesta družbenih omrežij, kot sta Facebook in Twitter, so vse bolj priljubljena, kar je privedlo do nove oblike kiber-skvotinga, pri kateri drugi registrirajo blagovne znamke ali imena, zaščitena z blagovno znamko. Ta praksa je zdaj opredeljena kot kršitev njihovih pogojev uporabe. Tony La Russa, trener ekipe St. Louis Cardinals, je na lastni koži izkusil, kako škodljiv je lahko kiber-skvoting. Nekdo je registriral Twitter račun z njegovim imenom in objavljal številne žaljive statusne posodobitve z namenom, da bi škodoval njegovemu ugledu. Bil je prva znana osebnost, ki je vložila tožbo proti spletnemu mestu, kasneje pa jo je umaknila.
Facebook je strog tudi pri kršitvah blagovnih znamk. Lastniki blagovnih znamk morajo nezakonite profile prijaviti takoj, ko jih opazijo. Dodatni ukrep za preprečevanje cybersquattinga je avtentifikacija prek mobilnega telefona, pri kateri mora uporabnik svoj račun potrditi prek telefona, da lahko pridobi uporabniško ime.
Prosimo, upoštevajte pravnoopozorilo v zvezi s tem člankom.