Trg domenskih imen je poln upo­rab­ni­kov, ki zasedajo obetavne naslove. Če so ta domenska imena zaščitene blagovne znamke, s tem morda kršijo zakon. To ravnanje, ki se pogosto šteje za ne­za­ko­ni­to, se v in­ter­ne­tnem žargonu običajno imenuje »cyber­squat­ting«.

Pomen in vrste kiber-skvotinga

Medtem ko se domenski spe­ku­lan­ti osre­do­to­ča­jo na ne­za­šči­te­ne izraze, se ki­ber­špe­ku­lan­ti osre­do­to­ča­jo izključno na blagovne znamke in lastna imena. Namen re­gi­stra­ci­je pravno za­šči­te­nih izrazov kot dela do­men­ske­ga imena je, da se jih proda de­jan­ske­mu imetniku pravic za višjo odkupnino.

Ki­ber­squat­ting se imenuje tudi »brand jacking« ali »name jacking«, odvisno od vrste zaščite blagovne znamke. Če sporna domena vsebuje ime ali del imena glas­be­ni­kov, špor­tni­kov, te­le­vi­zij­skih zvezd ali drugih znanih osebnosti, pride do pre­kri­va­nja obeh praks.

Da bi izvajali pritisk na imetnike pravic, se mnoge od teh domen upo­ra­blja­jo v zlo­na­mer­nih namenih. Vklju­ču­je­jo na primer vsebine, ki zadevno podjetje ali osebo pri­ka­zu­je­jo v slabi luči.

Posebna oblika kiber-skvotinga je ti­po­graf­ski skvoting, pri katerem se v domenah z imeni blagovnih znamk namerno vnašajo tipkarske napake, da bi tako pre­stre­gli obi­sko­val­ce.

Tip

Ki­ber­skvo­ting se pogosto omenja v istem dihu kot »domain grabbing«. Izraz »domain grabbing« se nanaša na re­gi­stra­ci­jo in­ter­ne­tnih domen, katere namen je donosna nadaljnja prodaja la­stni­ških pravic, ne pa osebna raba. Pri »domain grabingu« se običajno izogibajo imenom kon­kre­tnih izdelkov ali storitev, da bi se izognili sporom z imetniki pravic. Podvrsta tega je tako imenovano domensko snapanje, katerega cilj je čim hitrejši odkup poteklih domen (tj. domen, ki jim bo kmalu potekla ve­ljav­nost). V nasprotju s cyber­squat­tin­gom domensko zasedanje običajno ne krši zakona o blagovnih znamkah.

Za­ko­no­da­ja o domenskih imenih v Združenem kra­lje­stvu

V Združenem kra­lje­stvu ni jasno opre­de­lje­ne za­ko­no­da­je o in­ter­ne­tnih domenskih imenih, saj večina pravnega okvira temelji na pogodnem pravu. Ko kupite domeno in se strinjate s pravnimi pogoji, vas ti običajno za­ve­zu­je­jo k upo­šte­va­nju pravil za reševanje sporov, npr. Enotnih pravil ICANN za reševanje sporov (UDRP). Če nekdo trdi, da domeno upo­ra­blja­te za škodljive namene, in v sporazumu zmaga, se lahko domensko ime prenese nanj.

Če re­gi­stri­ra­te domensko ime, ki je podobno do­men­ske­mu imenu nekoga drugega, se to lahko obravnava kot »sredstvo za goljufijo«. Če britansko sodišče ugotovi, da domensko ime krši pravice in­te­lek­tu­al­ne lastnine, bo lastnik domene morda moral prenesti domensko ime ter bo odgovoren za morebitno škodo in stroške.

Nekatere države, kot so ZDA s svojim Zakonom o zaščiti po­tro­šni­kov pred kiber-skvo­tin­gom (ACPA), imajo po­drob­nej­šo za­ko­no­da­jo na področju domenskih imen, ki lastnikom blagovnih znamk podeljuje posebne pravice.

Družbena omrežja in kiber-skvoting

Spletna mesta družbenih omrežij, kot sta Facebook in Twitter, so vse bolj pri­lju­blje­na, kar je privedlo do nove oblike kiber-skvotinga, pri kateri drugi re­gi­stri­ra­jo blagovne znamke ali imena, zaščitena z blagovno znamko. Ta praksa je zdaj opre­de­lje­na kot kršitev njihovih pogojev uporabe. Tony La Russa, trener ekipe St. Louis Cardinals, je na lastni koži izkusil, kako škodljiv je lahko kiber-skvoting. Nekdo je re­gi­stri­ral Twitter račun z njegovim imenom in objavljal številne žaljive statusne po­so­do­bi­tve z namenom, da bi škodoval njegovemu ugledu. Bil je prva znana osebnost, ki je vložila tožbo proti spletnemu mestu, kasneje pa jo je umaknila.

Facebook je strog tudi pri kršitvah blagovnih znamk. Lastniki blagovnih znamk morajo ne­za­ko­ni­te profile prijaviti takoj, ko jih opazijo. Dodatni ukrep za pre­pre­če­va­nje cyber­squat­tin­ga je av­ten­ti­fi­ka­ci­ja prek mobilnega telefona, pri kateri mora uporabnik svoj račun potrditi prek telefona, da lahko pridobi upo­rab­ni­ško ime.

Prosimo, upo­šte­vaj­te prav­no­o­po­zo­ri­lo v zvezi s tem člankom.

Go to Main Menu