Z ukazom ping v sistemu Linux lahko preverite, ali ste povezani z drugimi ra­ču­nal­ni­ki ali napravami v svojem omrežju. Deluje z večino ope­ra­cij­skih sistemov in naprav z dostopom do interneta.

Kaj je ukaz ping v sistemu Linux?

Ukaz ping je preprosto in pre­iz­ku­še­no orodje za pre­ver­ja­nje , ali je ra­ču­nal­nik ali naprava dostopna v vašem trenutnem omrežju. Z ukazom pošljete zahtevo, na katero bi morali hitro prejeti odgovor. Takrat lahko domnevate, da obstaja povezava med obema napravama in da je na voljo za uporabo. Zahteve in odgovori niso omejeni le na Linux in Linuxove di­s­tri­bu­ci­je, kot je Ubuntu, temveč na vse običajne ope­ra­cij­ske sisteme. Večina naprav, vključno z usmer­je­val­ni­ki, ti­skal­ni­ki in skenerji, se lahko odzove tudi na zahtevo ping. Čeprav je mogoče ročno one­mo­go­či­ti samodejni odgovor na zahtevo ping, to ne prinaša nobenih var­no­stnih prednosti.

Kako deluje ukaz ping v sistemu Linux?

Ukaz ping se vnese in izvede v terminalu. Pošlje preprost signal na določeno ciljno mesto, ki odgovori s svojim signalom. Ciljno mesto se določi z uporabo IP-naslova ali imena go­sti­te­lja. V drugem primeru se poskuša ime go­sti­te­lja pre­tvo­ri­ti v DNS-naslov, zato je ukaz ping primeren tudi za iskanje tovrstnih naslovov. Če ukaza ping v sistemu Linux ne ustavite ročno ali z uporabo ustrezne opcije, bo ta neskončno dolgo vsako sekundo pošiljal signal. Obstajata dve različni različici ukaza: »ping« se uporablja za naslove IPv4, »ping6« pa za naslove IPv6.

Kako je se­sta­vlje­na sintaksa ukaza ping?

Ukaz ping ima naslednjo sintakso:

$ ping [Options] [Target]
shell

ping je dejanski ukaz, ki ga je mogoče pri­la­go­di­ti z uporabo različnih možnosti. Cilj je lahko določen IP-naslov ali ime go­sti­te­lja.

Katere možnosti ponuja ukaz ping?

Poleg ukaza ping obstaja še veliko drugih možnosti. Naj­po­memb­nej­še so naslednje:

  • -c [Število]: S to možnostjo lahko nastavite, koliko zahtevkov se skupaj pošlje. Ko je to število doseženo, se ukaz ping ustavi.
  • -I [Interface]: Ta opcija določa, prek katerih vmesnikov se pošilja zahteva ping.
  • -i [Interval]: Ta opcija vam omogoča na­sta­vi­tev in­ter­va­lov med zahtevki. Običajno je to sekunda, interval pa se prav tako nastavi v sekundah.
  • -W [Wait]: Ta opcija vam omogoča na­sta­vi­tev, kako dolgo naj ukaz čaka na odgovor, preden samodejno preneha poskušati. Tudi to se navaja v sekundah.
  • -w [Čas zaključka]: S to možnostjo lahko nastavite, kako dolgo naj se izvaja zahteva ping. Ko poteče čas, ki je prav tako naveden v sekundah, se stik prekine, ne glede na to, ali je bil uspešen ali ne.

Primeri ukaza ping

Da bi lažje razumeli, kako deluje ukaz ping v sistemu Linux, si oglejmo nekaj pre­pro­stih primerov:

$ ping examplesite.com
shell

Ta ukaz bo vsako sekundo ne­pre­ki­nje­no pošiljal ping na spletno stran exam­ple­si­te.com. Rezultat bo prikazal DNS-naslov spletne strani.

$ ping -c 5 examplesite.com
shell

Ta ukaz pošlje pet pingov na naslov exam­ple­si­te.com in vam sporoči, ali so bili uspešni ali ne. Po petih poskusih se po­ve­zo­va­nje prekine.

$ ping6 ipv6.examplesite.com
shell

S to možnostjo lahko preverite, ali je na voljo in­ter­ne­tna povezava IPv6 in ali je prek nje mogoče dostopati do spletne strani exam­ple­si­te.com.

Go to Main Menu