Delo z oblakom in v oblaku postaja za podjetja vse po­memb­nej­še. Oblakovni arhitekt načrtuje, uvaja in nadzoruje oblačno in­fra­struk­tu­ro podjetja. Da bi bili uspešni na tem di­na­mič­nem področju, morajo oblakovni arhitekti poleg obsežnega teh­nič­ne­ga znanja odli­ko­va­ti tudi odlične spo­sob­no­sti za timsko delo in ko­mu­ni­ka­ci­jo.

Kaj počne arhitekt oblačnih rešitev?

Ra­ču­nal­ni­štvo v oblaku je danes idealna rešitev za sodobna podjetja, ko gre za op­ti­mi­za­ci­jo delovnih tokov in procesov ob hkratnem upo­šte­va­nju stroškov in virov. Od stre­žni­ške in­fra­struk­tu­re prek pro­gram­ske opreme in prostora za shra­nje­va­nje podatkov do po­dat­kov­nih baz – prek oblaka je mogoče ekipam omogočiti dostop do številnih storitev. Vendar pa nešteto možnosti, ki jih ponuja ra­ču­nal­ni­štvo v oblaku, prinaša tudi vrsto izzivov. Uspeh pristopa ra­ču­nal­ni­štva v oblaku je odvisen od skrbnega na­čr­to­va­nja in izvedbe in­di­vi­du­a­li­zi­ra­ne oblačne ar­hi­tek­tu­re, pri­la­go­je­ne zadevnemu podjetju. Arhitekt oblaka je odgovoren za na­čr­to­va­nje, vzpo­sta­vi­tev in spre­mlja­nje oblačne in­fra­struk­tu­re podjetja.

Na katerih področjih delujejo arhitekti oblakov?

Oblakova ar­hi­tek­tu­ra zajema različne vidike ra­ču­nal­ni­štva v oblaku. Eno od ključnih področij, za katero so odgovorni arhitekti oblaka, je prav IT-in­fra­struk­tu­ra. Prek interneta ali intraneta se podjetjem za­go­ta­vlja­jo različne storitve. Ponudniki storitev običajno nudijo naslednje ključne storitve:

  • In­fra­struk­tu­ra kot storitev (IaaS): Pri modelu »in­fra­struk­tu­ra kot storitev« (IaaS) je ra­ču­nal­ni­ška oprema na voljo prek oblaka. To vključuje predvsem virtualne stroje in prostora za shra­nje­va­nje, ki jih lahko upo­ra­blja­jo posamezni upo­rab­ni­ki ali celotne ekipe.
  • Platforma kot storitev (PaaS): Platforma kot storitev (PaaS) za­go­ta­vlja okolja za izvajanje in pro­gra­mi­ra­nje. Upo­rab­ni­ki lahko v teh okoljih razvijajo in izvajajo svoje lastne apli­ka­ci­je.
  • Pro­gram­ska oprema kot storitev (SaaS): Pro­gram­ska oprema kot storitev (SaaS) za­go­ta­vlja dostop na zahtevo do po­sa­me­znih programov ali celotnih zbirk aplikacij. Ni jih treba namestiti in vzdr­že­va­ti na vsakem po­sa­me­znem ra­ču­nal­ni­ku.

Arhitekti oblaka so odgovorni za izbiro in uvedbo koristnih modelov storitev, ki jih ponuja ra­ču­nal­ni­štvo v oblaku. Poleg vzpo­sta­vi­tve oblačne in­fra­struk­tu­re oblačna ar­hi­tek­tu­ra vključuje tudi obli­ko­va­nje stra­te­gi­je za za­go­ta­vlja­nje do­sto­pno­sti storitev različnim de­le­žni­kom. Naj­po­go­ste­je upo­ra­blje­ni modeli za­go­ta­vlja­nja storitev v tem kontekstu so:

  • Javni oblak: V javnem oblaku večino ali vse storitve za­go­ta­vlja en ponudnik storitev različnim upo­rab­ni­kom in strankam.
  • Zasebni oblak: Pravice dostopa do zasebnega oblaka ima podjetje. Praviloma je podjetje odgovorno tudi za vzdr­že­va­nje.
  • Hibridni oblak: Hibridni oblak združuje zna­čil­no­sti javnega in zasebnega oblaka. Odločitev o tem, katere storitve se pridobijo zasebno in katere javno, sprejme arhitekt oblaka v po­sve­to­va­nju s podjetjem.

Možni so tudi drugi modeli.

Kakšne so naloge arhitekta oblačnih rešitev?

Da bi za­go­to­vi­li, da je ar­hi­tek­tu­ra v oblaku optimalna rešitev za podjetje, morajo arhitekti oblaka upo­šte­va­ti številne različne dejavnike. Med njihove naj­po­memb­nej­še naloge spadajo:

Na­čr­to­va­nje

Učin­ko­vi­tost rešitve v oblaku je v veliki meri odvisna od te­me­lji­te­ga na­čr­to­va­nja. Zato arhitekt oblaka vnaprej opravi celovito analizo potreb. Na podlagi te analize sestavi nabor potrebnih storitev. Ta analiza zajema dejavnike, kot so dostopne pravice, zmo­glji­vo­sti, vmesniki in vidiki migracije. Poleg tega arhitekti oblaka obrav­na­va­jo pravna vprašanja, s katerimi se lahko srečujejo podjetja, ter poskrbijo, da so ta po­ja­snje­na še pred dejansko uvedbo.

Izbira

Ko so zahteve ustrezno opre­de­lje­ne, arhitekt oblaka nadaljuje z izbiro potrebnih storitev. Glede na veliko število po­nu­dni­kov, ki nudijo različne teh­no­lo­gi­je, arhitekt oceni in preuči rešitve, ki najbolje ustrezajo potrebam podjetja tako z vidika cene kot funk­ci­o­nal­no­sti.

Izvajanje

V fazi uvajanja oblačni arhitekt tesno sodeluje z raz­vi­jal­ci in skrbniki znotraj podjetja. Zelo pri­po­ro­člji­vo je, da se rešitve za so­de­lo­va­nje vzpo­sta­vi­jo že v fazi na­čr­to­va­nja. Poleg uvajanja se arhitekt ukvarja tudi s kon­fi­gu­ra­ci­jo in morebitno migracijo ob­sto­je­čih aplikacij, s čimer zagotovi nemoten prehod v oblačno okolje.

Varnost in zmo­glji­vost

Arhitekt oblačnih rešitev mora poskrbeti za vzpo­sta­vi­tev varnostne strukture, ki ščiti omrežja in ob­ču­tlji­ve podatke podjetja. Arhitekt oblačnih rešitev je odgovoren tudi za nemoteno delovanje in optimalno uskla­je­va­nje izbranih oblačnih rešitev.

Razvoj

V nekaterih primerih je morda potrebno razviti posebne apli­ka­ci­je, pri­la­go­je­ne po­sa­me­znim potrebam podjetja. Oblakovni arhitekt opredeli potrebe podjetja in tesno sodeluje z razvojno ekipo.

Uspo­sa­blja­nje

Da bi za­po­sle­nim omogočili polno iz­ko­ri­šča­nje novo vzpo­sta­vlje­ne in­fra­struk­tu­re, imajo arhitekti oblačnih rešitev ključno vlogo pri izvajanju uspo­sa­bljanj in sve­to­va­nju upo­rab­ni­kom.

Spre­mlja­nje

Ko je rešitev v oblaku vzpo­sta­vlje­na in se aktivno uporablja, arhitekt oblaka izvaja redne preglede sistema. Z aktivnim spre­mlja­njem in­fra­struk­tu­re lahko arhitekt hitro odkrije in odpravi morebitne ran­lji­vo­sti ali težave. Poleg tega se arhitekt sproti seznanja s teh­nič­ni­mi novostmi in jih po potrebi vključi v in­fra­struk­tu­ro.

Kakšne lastnosti mora imeti arhitekt oblačnih rešitev?

Dober arhitekt oblačnih rešitev se odlikuje po različnih kva­li­fi­ka­ci­jah in veščinah. Zlasti pomembne so naslednje zahteve in zna­čil­no­sti:

  • Tehnične kom­pe­ten­ce: Uspešna kariera kot arhitekt oblačnih rešitev je v veliki meri odvisna od obsežnega teh­nič­ne­ga znanja. To vključuje po­glo­blje­no ra­zu­me­va­nje IT-sistemov, razvojnih me­to­do­lo­gij in oblačnih teh­no­lo­gij. Predhodne izkušnje na področju razvoja ali ad­mi­ni­stra­ci­je so prednost. Poleg tega večina podjetij zahteva diplomo ali formalno iz­o­bra­že­va­nje s področja ra­ču­nal­ni­štva ali in­for­ma­cij­ske teh­no­lo­gi­je. Poleg tega mnogi ponudniki oblačnih rešitev nudijo cer­ti­fi­ka­te, ki po­tr­ju­je­jo po­sa­me­zni­ko­vo obsežno znanje na tem področju.
  • V pri­ho­dnost usmerjeno delo: Pri na­čr­to­va­nju obsežnih oblačnih struktur mora arhitekt oblaka vedno upo­šte­va­ti prihodnje razvoje. Zato mora imeti interes za nove tehnične trende in možnosti, da jih lahko vključi v obstoječi sistem.
  • Spo­sob­no­sti za timsko delo in ko­mu­ni­ka­ci­jo: Čeprav mora biti arhitekt oblaka sposoben sa­mo­stoj­ne­ga na­čr­to­va­nja, je za izvedbo potrebno so­de­lo­va­nje z drugimi za­po­sle­ni­mi. Učin­ko­vi­to so­de­lo­va­nje in močne ko­mu­ni­ka­cij­ske spo­sob­no­sti so ključne za uspeh rešitev v oblaku, ne glede na to, ali gre za ad­mi­ni­stra­tor­je, raz­vi­jal­ce ali končne upo­rab­ni­ke. Spo­sob­nost ne­mo­te­ne­ga dela v timu in odprte, jasne ko­mu­ni­ka­ci­je za­go­ta­vlja, da se načrti učin­ko­vi­to izvedejo in cilji dosežejo. To je še posebej pomembno, kadar bodoči upo­rab­ni­ki morda ne bodo imeli obsežnega teh­nič­ne­ga znanja.
  • Ab­strak­tno raz­mi­šlja­nje in upra­vlja­nje s časom: V fazi na­čr­to­va­nja morajo arhitekti oblaka pokazati pred­vi­de­va­nje in do­mi­šlji­jo. Pomembno je tudi, da dobro upra­vlja­jo s časom, da se podjetja počutijo sa­mo­za­ve­stna glede procesa na­čr­to­va­nja svoje nove in­fra­struk­tu­re.
Go to Main Menu