Javni oblak proti zasebnemu oblaku – kakšne so glavne razlike?

Javni in zasebni oblaki se raz­li­ku­je­jo po načinu dostopa: javni oblak si deli več podjetij ali zasebnih upo­rab­ni­kov, zasebni oblak pa je namenjen le enemu subjektu. Ker se ponudba storitev med raz­lič­ni­mi oblaki lahko precej razlikuje, je pomembno razumeti razlike ter prednosti in slabosti vsake možnosti.

Razlike med javnim in zasebnim oblakom

Pri izbiri med raz­lič­ni­mi modeli oblaka ni uni­ver­zal­ne­ga pristopa. Vsak model oblaka ima svoje prednosti in slabosti, odvisno od kon­kre­tnih potreb. Javni oblak je ena najbolj pri­lju­blje­nih storitev, saj od upo­rab­ni­kov zahteva le brskalnik. Po drugi strani je zasebni oblak idealna rešitev za podjetja, ki dajejo prednost neodvisni IT-in­fra­struk­tu­ri in lastnim po­dat­kov­nim centrom. Tudi mnogi zasebni upo­rab­ni­ki se zanj odločajo za shra­nje­va­nje fo­to­gra­fij in drugih pomembnih podatkov.

Da bi se pravilno odločili, morate poznati razlike med javnim in zasebnim oblakom. Ker se storitve obeh vrst zdaj brezhibno pre­ple­ta­jo, se razlike in po­dob­no­sti včasih celo pre­kri­va­jo.

Več­u­po­rab­ni­ški sistem

V javnem oblaku si več na­je­mni­kov deli IT-in­fra­struk­tu­ro, kar pomeni, da zasebni upo­rab­ni­ki ali podjetja skupaj upo­ra­blja­jo vire. To za­go­ta­vlja visoko stro­škov­no učin­ko­vi­tost, saj in­fra­struk­tu­ro uporablja več strani. Vendar pa ta pristop v določenih oko­li­šči­nah lahko pred­sta­vlja varnostno tveganje, zlasti ob strogih zahtevah glede skla­dno­sti z za­ko­no­da­jo, saj ob­ču­tlji­vi podatki morda niso popolnoma ločeni.

Nasprotno pa zasebni oblak ponuja namensko in­fra­struk­tu­ro, ki jo uporablja izključno eno podjetje ali najemnik, kar zmanjšuje tveganje za pre­ple­ta­nje podatkov ali ne­po­o­bla­ščen dostop. Zato je zasebni oblak pri­mer­nej­ši za podjetja s strogimi zahtevami glede varstva podatkov.

Lokacija in­fra­struk­tu­re

Javni oblak se običajno nahaja zunaj podjetja, v od­da­lje­nih po­dat­kov­nih centrih, ki jih upra­vlja­jo ponudniki oblačnih storitev in so ponavadi locirani zunaj fizične in­fra­struk­tu­re podjetja. To omogoča visoko pri­la­go­dlji­vost ter prenese vzdr­že­va­nje in upra­vlja­nje na ponudnika oblačnih storitev.

Pri zasebnih oblakih je drugače, saj lahko delujejo tako v lastnih po­dat­kov­nih centrih podjetja kot tudi v izključno go­sto­va­nih oblačnih okoljih. Ta pri­la­go­dlji­vost podjetjem omogoča, da in­fra­struk­tu­ro upra­vlja­jo v celoti sami ali pa upo­ra­blja­jo namenske vire ponudnika oblačnih storitev, pri čemer ohranijo nadzor nad okoljem znotraj podjetja.

Za­go­ta­vlja­nje storitev in aplikacij

V javnem oblaku se storitve in apli­ka­ci­je gostujejo na IT-in­fra­struk­tu­ri ponudnika oblačnih storitev. Ta ureditev omogoča, da apli­ka­ci­je in podatki delujejo na po­nu­dni­ko­vih virih, kar po­e­no­sta­vi uvajanje, hkrati pa ustvarja določeno stopnjo od­vi­sno­sti od po­nu­dni­ko­ve in­fra­struk­tu­re.

Nasprotno pa so pri zasebnem oblaku storitve in apli­ka­ci­je shranjene znotraj lastnega omrežja podjetja. Ta ureditev omogoča večji nadzor in varnost, saj se viri ne delijo z drugimi podjetji ali zasebnimi upo­rab­ni­ki, kar za­go­ta­vlja boljšo ločenost in večjo varnost.

Modeli ponudb

Medtem ko se storitve javnega oblaka običajno ponujajo v obliki različnih vnaprej določenih naročnin, paketov ali celotnih ponudb, je zasebni oblak mogoče natančno pri­la­go­di­ti posebnim potrebam podjetja. To pomeni, da lahko podjetja razvijejo rešitve, pri­la­go­je­ne svojim in­di­vi­du­al­nim potrebam, kar sicer zahteva več truda pri uvajanju, vendar hkrati za­go­ta­vlja večjo prožnost in nadzor nad sto­ri­tva­mi v oblaku.

Varnost

Kljub naj­so­dob­nej­šim var­no­stnim ukrepom in visoko za­šči­te­nim po­dat­kov­nim centrom lahko več­u­po­rab­ni­ški pristop javnega oblaka v nekaterih primerih pred­sta­vlja varnostno tveganje, zlasti ob zelo strogih zahtevah glede skla­dno­sti z za­ko­no­da­jo. Ker si več podjetij deli isto in­fra­struk­tu­ro, bi varnostne vrzeli lahko po­ten­ci­al­no vplivale tudi na druge upo­rab­ni­ke.

Nasprotno pa zasebni oblak ponuja višjo raven var­no­stnih ukrepov, saj je IT-in­fra­struk­tu­ra namenjena izključno enemu podjetju, kar omogoča večji nadzor in izolacijo. Zaradi tega je zasebni oblak še posebej primeren za podjetja z visokimi zahtevami glede varstva podatkov in var­no­stnih stan­dar­dov, na primer na re­gu­la­tiv­nih ali poslovno kritičnih področjih.

Naložbe v in­fra­struk­tu­ro

Storitve v javnem oblaku ne zahtevajo večjih vlaganj v in­fra­struk­tu­ro, saj IT-okolje upravlja in za­go­ta­vlja ponudnik storitev v oblaku. Podjetja običajno plačujejo glede na dejansko porabo virov.

Nasprotno pa zasebni oblak – zlasti če se upravlja v lastnih prostorih ali v izključno oblačnih okoljih –pogosto zahteva visoke naložbe v strojno in pro­gram­sko opremo.

Pregled razlik med zasebnim in javnim oblakom

Prednosti in slabosti obeh modelov v oblaku

Prednosti in slabosti javnega ali zasebnega oblačnega modela niso toliko odvisne od njegovih po­manj­klji­vo­sti, temveč od in­di­vi­du­al­nih zahtev po­sa­me­znih upo­rab­ni­kov. Javni oblaki na primer ponujajo visoko pri­la­go­dlji­ve IT-vire, pri čemer si in­fra­struk­tu­ro delijo z drugimi upo­rab­ni­ki. Za upo­rab­ni­ke, kot so vladne agencije, varnostne službe ali finančne in­sti­tu­ci­je, lahko več­u­po­rab­ni­ški sistem in zunanji oblak pred­sta­vlja­ta majhno, a ne­spre­je­mlji­vo varnostno tveganje. Zasebni oblaki pa ponujajo visoke varnostne standarde, vendar zahtevajo naložbe v vzpo­sta­vi­tev lokalnega oblačnega okolja.

Prednosti in slabosti javnega oblaka

Uporaba javnih storitev v oblaku podjetjem prinaša številne prednosti, zlasti zaradi prenosa stroškov IT-delovanja na ponudnike storitev v oblaku. To pomeni prihranek pri stroških, saj podjetja plačujejo le za dejansko po­ra­blje­ne vire, hkrati pa imajo enostaven dostop do stro­škov­no učin­ko­vi­te­ga in vedno po­so­do­blje­ne­ga okolja v oblaku. Upra­vlja­ne javne storitve v oblaku olaj­šu­je­jo tudi upra­vlja­nje stre­žni­kov ter upo­šte­va­nje var­no­stnih stan­dar­dov in stan­dar­dov skla­dno­sti, kar je še posebej koristno za manjša podjetja z omejenimi IT-viri. Poleg tega se te storitve v oblaku lahko po potrebi pri­la­ga­ja­jo in po­so­da­blja­jo, kar podjetjem za­go­ta­vlja prožnost in agilnost.

Vendar pa uporaba javnega oblaka prinaša tudi tveganja. Več­u­po­rab­ni­ški značaj javnega oblaka lahko pred­sta­vlja ne­spre­je­mlji­vo varnostno tveganje za podjetja z visokimi zahtevami glede skla­dno­sti z za­ko­no­da­jo in varnosti. Poleg tega lahko uporaba zunanjih storitev v oblaku privede do od­vi­sno­sti od IT-okolja ponudnika, kar omejuje nadzor nad in­fra­struk­tu­ro.

Druga težava je, da se oblačna in­fra­struk­tu­ra ne nahaja vedno v državi naročnika, kar lahko zaradi različnih zakonodaj, kot je na primer ameriški Cloud Act, povzroči varnostne vrzeli in za­skr­blje­nost glede su­ve­re­no­sti podatkov. Nazadnje, mnogi ponudniki javnih oblakov pogosto ne ponujajo rešitev, pri­la­go­je­nih podjetjem, temveč pred­na­sta­vlje­ne naročnine ali pakete, ki morda ne ustrezajo vedno spe­ci­fič­nim potrebam podjetja.

Prednosti in slabosti zasebnega oblaka

Zasebni oblak ponuja tudi vrsto posebnih prednosti. Zanj so značilni najvišji varnostni standardi, saj je in­fra­struk­tu­ra izključna in v lasti podjetja. To za­go­ta­vlja visoko stopnjo nadzora nad podatki in IT-okoljem. Podjetja lahko zasebni oblak upra­vlja­jo tako v lastnih prostorih z lastnimi IT-viri kot tudi zunaj njih z vir­tu­a­li­zi­ra­ni­mi viri, ki jih vzdržuje Managed Cloud Hosting. Druga prednost je pri­la­go­dljiv in hiter dostop do no­tra­nje­ga IT-okolja za izbrane skupine upo­rab­ni­kov. Poleg tega je mogoče storitve v zasebnem oblaku pri­la­go­di­ti posebnim potrebam podjetja in jih razširiti.

Vendar pa obstajajo tudi nekatere slabosti. Zasebni oblak zahteva višjo (začetno) naložbo v izključne storitve v oblaku ter v IT-vire, strojno opremo in licenco za pro­gram­sko opremo. Poleg tega je pri­la­go­dlji­vost v pri­mer­ja­vi z javnim oblakom nekoliko bolj omejena. Pri lokalnem zasebnem oblaku brez vir­tu­a­li­za­ci­je lahko vzpo­sta­vi­tev in vzdr­že­va­nje IT-zmo­glji­vo­sti zahtevata dodatno delo. Obstaja tudi tveganje, da so lokalni oblačni strežniki z ne­za­do­stno IT-varnostjo bolj ranljivi kot visoko varni strežniki po­nu­dni­kov oblačnih storitev.

Primeri uporabe javnih in zasebnih oblakov

Javni oblak

Kje se javni oblak uporablja, ni toliko odvisno od panoge ali podjetja, temveč od lastnih virov podjetja in njegovih IT-potreb. Javni oblak je še posebej primeren za visoko pri­la­go­dlji­vost in obdelavo velikih delovnih obre­me­ni­tev. Podjetja, ki ponujajo in hkrati upo­ra­blja­jo teh­no­lo­gi­jo javnega oblaka, so:

• AWS (Amazon Web Services)
• Microsoft Azure Expres­sRo­u­te
• IBM Blue Cloud
• Google Cloud Platform
• Alibaba Cloud
• Oracle Cloud Fa­st­Con­nect

Zlasti za podjetja z omejenimi IT-viri, ki se želijo osre­do­to­či­ti na svojo osnovno dejavnost, hkrati pa ob­de­lo­va­ti ogromne količine podatkov, so primerne visoko pri­la­go­dlji­ve zmo­glji­vo­sti javnega oblaka. Med znana podjetja, ki upo­ra­blja­jo javne ali hibridne oblake, spadajo:

• Netflix: Storitev za pretočno pred­va­ja­nje uporablja oblak AWS že od leta 2016 in zato ne vzdržuje več lastnih po­dat­kov­nih centrov. Ta korak je prinesel znatne prihranke pri stroških ter povečanje števila upo­rab­ni­kov storitve.
• X (prej Twitter): Platforma družbenih medijev sodeluje z Googlom in prenese velike količine podatkov v Google Cloud. Poleg pri­do­blje­ne ska­la­bil­no­sti so bile razlog za to odločitev tudi različne privlačne funkcije oblaka.
• Lufthansa: Letalska družba se je leta 2020 odločila, da bo za iz­bolj­ša­nje svojih delovnih procesov iz­ko­ri­sti­la Google Cloud. Na primer, na­čr­to­va­nje raz­po­re­di­tve in vzdr­že­va­nja letal poteka prek oblaka.

Zasebni oblak

Podjetja in zasebni upo­rab­ni­ki, ki cenijo največjo možno av­to­no­mi­jo in ne­od­vi­snost, se zanašajo na zasebno oblačno okolje, ki ga je mogoče vzpo­sta­vi­ti tako v lokalnem IT-okolju kot tudi prek vir­tu­a­li­za­ci­je zunaj sedeža podjetja. Podjetja, ki ponujajo zasebne in hibridne oblačne storitve, so:

• Oracle
• IBM
• VMware
• Hewlett Packard En­ter­pri­se
• Amazon Virtual Private Cloud
• Google Virtual Private Cloud
• Ubuntu OpenStack (odprta koda)
• Apache Clo­ud­Stack (odprta koda)

Med znana podjetja in or­ga­ni­za­ci­je, ki upo­ra­blja­jo lastni zasebni ali hibridni oblak, spadajo:

• Walmart: Ta trgovski velikan je v svoj oblačni sistem vložil več milijonov dolarjev. Iz­bolj­ša­no upra­vlja­nje podatkov naj bi povečalo prodajo in okrepilo kon­ku­renč­nost v ne­iz­pro­sni kon­ku­ren­ci na področju e-trgovine.
• NASA: Ameriška vesoljska agencija ima oblačno po­dat­kov­no središče z imenom »Nebula«, ki združuje zasebni oblak in od­pr­to­ko­dno rešitev. Zaposleni v NASA lahko na primer veliko lažje delijo svoje raz­i­sko­val­ne podatke s po­slov­ni­mi partnerji in drugimi.
• Britansko mi­ni­str­stvo za obrambo: Britansko mi­ni­str­stvo za obrambo uporablja hibridni oblačni sistem za upra­vlja­nje ob­ču­tlji­vih podatkov in za­go­ta­vlja­nje varne ko­mu­ni­ka­ci­je v vseh svojih ope­ra­ci­jah, s čimer iz­bolj­šu­je uskla­je­va­nje in varnost v vojaškem in obrambnem sektorju.

Kateri drugi modeli oblačnih rešitev še obstajajo?

Poleg zasebnega in javnega oblaka imajo upo­rab­ni­ki na izbiro še dva druga oblačna modela, ki sta nastala s kom­bi­na­ci­jo prej pred­sta­vlje­nih modelov:

1. Hibridni oblak: združuje storitve javnih in zasebnih oblakov z uporabo lokalnih po­dat­kov­nih centrov in zunanjih storitev javnega oblaka. S hibridnim modelom lahko podjetja raz­po­re­di­jo storitve in apli­ka­ci­je med zasebne in javne oblake. Ker javni oblaki ponujajo izjemno zmogljive ka­pa­ci­te­te, je mogoče visoko varnost zasebnega oblaka združiti z zmo­glji­vo­stjo javnih oblakov. Stroške je mogoče pri­la­go­di­ti potrebam s fle­ksi­bil­no po­raz­de­li­tvi­jo delovnih obre­me­ni­tev.
2. Večoblak: Pred­sta­vlja sočasno uporabo istega modela oblaka (bodisi javnega ali zasebnega oblaka) pri različnih po­nu­dni­kih oblakov. Podjetja tako vzporedno upo­ra­blja­jo več zasebnih ali javnih oblakov.

Z načinom uvajanja oblaka je tesno povezana tudi vrsta storitev in funkcij, ki se ponujajo v okviru ra­ču­nal­ni­štva v oblaku. Raz­li­ku­je­mo tri glavne vrste:

1. IaaS: Prek interneta za­go­ta­vlja takojšnjo do­sto­pnost IT-virov in pri­la­go­dlji­vo omrežno in­fra­struk­tu­ro.
2. PaaS (Platform-as-a-Service): Prek oblaka ali interneta za­go­ta­vlja API-je kot razvojno in ra­ču­nal­ni­ško platformo za raz­vi­jal­ce aplikacij.
3. SaaS (Software-as-a-Service): Pro­gram­sko opremo in IT-okolja za­go­ta­vlja­jo zunanji ponudniki kot storitev, bodisi v obliki celotnih paketov bodisi v obliki modelov, pri­la­go­je­nih pov­pra­še­va­nju.