Javni oblak proti zasebnemu oblaku – kakšne so glavne razlike?
Javni in zasebni oblaki se razlikujejo po načinu dostopa: javni oblak si deli več podjetij ali zasebnih uporabnikov, zasebni oblak pa je namenjen le enemu subjektu. Ker se ponudba storitev med različnimi oblaki lahko precej razlikuje, je pomembno razumeti razlike ter prednosti in slabosti vsake možnosti.
Razlike med javnim in zasebnim oblakom
Pri izbiri med različnimi modeli oblaka ni univerzalnega pristopa. Vsak model oblaka ima svoje prednosti in slabosti, odvisno od konkretnih potreb. Javni oblak je ena najbolj priljubljenih storitev, saj od uporabnikov zahteva le brskalnik. Po drugi strani je zasebni oblak idealna rešitev za podjetja, ki dajejo prednost neodvisni IT-infrastrukturi in lastnim podatkovnim centrom. Tudi mnogi zasebni uporabniki se zanj odločajo za shranjevanje fotografij in drugih pomembnih podatkov.
Da bi se pravilno odločili, morate poznati razlike med javnim in zasebnim oblakom. Ker se storitve obeh vrst zdaj brezhibno prepletajo, se razlike in podobnosti včasih celo prekrivajo.
Večuporabniški sistem
V javnem oblaku si več najemnikov deli IT-infrastrukturo, kar pomeni, da zasebni uporabniki ali podjetja skupaj uporabljajo vire. To zagotavlja visoko stroškovno učinkovitost, saj infrastrukturo uporablja več strani. Vendar pa ta pristop v določenih okoliščinah lahko predstavlja varnostno tveganje, zlasti ob strogih zahtevah glede skladnosti z zakonodajo, saj občutljivi podatki morda niso popolnoma ločeni.
Nasprotno pa zasebni oblak ponuja namensko infrastrukturo, ki jo uporablja izključno eno podjetje ali najemnik, kar zmanjšuje tveganje za prepletanje podatkov ali nepooblaščen dostop. Zato je zasebni oblak primernejši za podjetja s strogimi zahtevami glede varstva podatkov.
Lokacija infrastrukture
Javni oblak se običajno nahaja zunaj podjetja, v oddaljenih podatkovnih centrih, ki jih upravljajo ponudniki oblačnih storitev in so ponavadi locirani zunaj fizične infrastrukture podjetja. To omogoča visoko prilagodljivost ter prenese vzdrževanje in upravljanje na ponudnika oblačnih storitev.
Pri zasebnih oblakih je drugače, saj lahko delujejo tako v lastnih podatkovnih centrih podjetja kot tudi v izključno gostovanih oblačnih okoljih. Ta prilagodljivost podjetjem omogoča, da infrastrukturo upravljajo v celoti sami ali pa uporabljajo namenske vire ponudnika oblačnih storitev, pri čemer ohranijo nadzor nad okoljem znotraj podjetja.
Zagotavljanje storitev in aplikacij
V javnem oblaku se storitve in aplikacije gostujejo na IT-infrastrukturi ponudnika oblačnih storitev. Ta ureditev omogoča, da aplikacije in podatki delujejo na ponudnikovih virih, kar poenostavi uvajanje, hkrati pa ustvarja določeno stopnjo odvisnosti od ponudnikove infrastrukture.
Nasprotno pa so pri zasebnem oblaku storitve in aplikacije shranjene znotraj lastnega omrežja podjetja. Ta ureditev omogoča večji nadzor in varnost, saj se viri ne delijo z drugimi podjetji ali zasebnimi uporabniki, kar zagotavlja boljšo ločenost in večjo varnost.
Modeli ponudb
Medtem ko se storitve javnega oblaka običajno ponujajo v obliki različnih vnaprej določenih naročnin, paketov ali celotnih ponudb, je zasebni oblak mogoče natančno prilagoditi posebnim potrebam podjetja. To pomeni, da lahko podjetja razvijejo rešitve, prilagojene svojim individualnim potrebam, kar sicer zahteva več truda pri uvajanju, vendar hkrati zagotavlja večjo prožnost in nadzor nad storitvami v oblaku.
Varnost
Kljub najsodobnejšim varnostnim ukrepom in visoko zaščitenim podatkovnim centrom lahko večuporabniški pristop javnega oblaka v nekaterih primerih predstavlja varnostno tveganje, zlasti ob zelo strogih zahtevah glede skladnosti z zakonodajo. Ker si več podjetij deli isto infrastrukturo, bi varnostne vrzeli lahko potencialno vplivale tudi na druge uporabnike.
Nasprotno pa zasebni oblak ponuja višjo raven varnostnih ukrepov, saj je IT-infrastruktura namenjena izključno enemu podjetju, kar omogoča večji nadzor in izolacijo. Zaradi tega je zasebni oblak še posebej primeren za podjetja z visokimi zahtevami glede varstva podatkov in varnostnih standardov, na primer na regulativnih ali poslovno kritičnih področjih.
Naložbe v infrastrukturo
Storitve v javnem oblaku ne zahtevajo večjih vlaganj v infrastrukturo, saj IT-okolje upravlja in zagotavlja ponudnik storitev v oblaku. Podjetja običajno plačujejo glede na dejansko porabo virov.
Nasprotno pa zasebni oblak – zlasti če se upravlja v lastnih prostorih ali v izključno oblačnih okoljih –pogosto zahteva visoke naložbe v strojno in programsko opremo.
Pregled razlik med zasebnim in javnim oblakom
| Javni oblak | Zasebni oblak | |
|---|---|---|
| Večuporabništvo | Infrastruktura, ki se deli z drugimi | Namenska IT-infrastruktura v lasti organizacije |
| Lokacija infrastrukture | Zunaj sedeža v podatkovnih centrih | Lokalni ali zunanji podatkovni centri |
| Aplikacije | Del gostovanega okolja | Znotraj zasebnega omrežja |
| Modeli ponudb | Naročnine, paketi ali celotni paketi | Prilagajanje posameznim zahtevam |
| Varnost | Nizko, a vseeno previsoko varnostno tveganje za občutljive podatke podjetja | Višji varnostni ukrepi za poslovno kritične procese |
| Potrebne naložbe | Ne zahteva nobenih naložb | Lahko so potrebne naložbe v strojno in programsko opremo |
Prednosti in slabosti obeh modelov v oblaku
Prednosti in slabosti javnega ali zasebnega oblačnega modela niso toliko odvisne od njegovih pomanjkljivosti, temveč od individualnih zahtev posameznih uporabnikov. Javni oblaki na primer ponujajo visoko prilagodljive IT-vire, pri čemer si infrastrukturo delijo z drugimi uporabniki. Za uporabnike, kot so vladne agencije, varnostne službe ali finančne institucije, lahko večuporabniški sistem in zunanji oblak predstavljata majhno, a nesprejemljivo varnostno tveganje. Zasebni oblaki pa ponujajo visoke varnostne standarde, vendar zahtevajo naložbe v vzpostavitev lokalnega oblačnega okolja.
Prednosti in slabosti javnega oblaka
Uporaba javnih storitev v oblaku podjetjem prinaša številne prednosti, zlasti zaradi prenosa stroškov IT-delovanja na ponudnike storitev v oblaku. To pomeni prihranek pri stroških, saj podjetja plačujejo le za dejansko porabljene vire, hkrati pa imajo enostaven dostop do stroškovno učinkovitega in vedno posodobljenega okolja v oblaku. Upravljane javne storitve v oblaku olajšujejo tudi upravljanje strežnikov ter upoštevanje varnostnih standardov in standardov skladnosti, kar je še posebej koristno za manjša podjetja z omejenimi IT-viri. Poleg tega se te storitve v oblaku lahko po potrebi prilagajajo in posodabljajo, kar podjetjem zagotavlja prožnost in agilnost.
Vendar pa uporaba javnega oblaka prinaša tudi tveganja. Večuporabniški značaj javnega oblaka lahko predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje za podjetja z visokimi zahtevami glede skladnosti z zakonodajo in varnosti. Poleg tega lahko uporaba zunanjih storitev v oblaku privede do odvisnosti od IT-okolja ponudnika, kar omejuje nadzor nad infrastrukturo.
Druga težava je, da se oblačna infrastruktura ne nahaja vedno v državi naročnika, kar lahko zaradi različnih zakonodaj, kot je na primer ameriški Cloud Act, povzroči varnostne vrzeli in zaskrbljenost glede suverenosti podatkov. Nazadnje, mnogi ponudniki javnih oblakov pogosto ne ponujajo rešitev, prilagojenih podjetjem, temveč prednastavljene naročnine ali pakete, ki morda ne ustrezajo vedno specifičnim potrebam podjetja.
| Prednosti | Slabosti |
|---|---|
| ✓ Prihranki pri stroških | ✗ Varnostna tveganja pri strogih varnostnih standardih |
| ✓ Manj napora | ✗ Odvisnost od ponudnika |
| ✓ Olajšava za mala podjetja | ✗ Težave z suverenostjo podatkov v tretjih državah |
| ✓ Prilagodljivost in fleksibilnost | ✗ Ni rešitev po meri |
Prednosti in slabosti zasebnega oblaka
Zasebni oblak ponuja tudi vrsto posebnih prednosti. Zanj so značilni najvišji varnostni standardi, saj je infrastruktura izključna in v lasti podjetja. To zagotavlja visoko stopnjo nadzora nad podatki in IT-okoljem. Podjetja lahko zasebni oblak upravljajo tako v lastnih prostorih z lastnimi IT-viri kot tudi zunaj njih z virtualiziranimi viri, ki jih vzdržuje Managed Cloud Hosting. Druga prednost je prilagodljiv in hiter dostop do notranjega IT-okolja za izbrane skupine uporabnikov. Poleg tega je mogoče storitve v zasebnem oblaku prilagoditi posebnim potrebam podjetja in jih razširiti.
Vendar pa obstajajo tudi nekatere slabosti. Zasebni oblak zahteva višjo (začetno) naložbo v izključne storitve v oblaku ter v IT-vire, strojno opremo in licenco za programsko opremo. Poleg tega je prilagodljivost v primerjavi z javnim oblakom nekoliko bolj omejena. Pri lokalnem zasebnem oblaku brez virtualizacije lahko vzpostavitev in vzdrževanje IT-zmogljivosti zahtevata dodatno delo. Obstaja tudi tveganje, da so lokalni oblačni strežniki z nezadostno IT-varnostjo bolj ranljivi kot visoko varni strežniki ponudnikov oblačnih storitev.
| Prednosti | Slabosti |
|---|---|
| ✓ Najvišji varnostni standardi | ✗ Višji stroški naložbe |
| ✓ Na lokaciji in zunaj nje | ✗ Manjša prilagodljivost |
| ✓ Hiter dostop za določene skupine uporabnikov | ✗ Večji obseg vzdrževanja |
| ✓ Rešitve po meri | ✗ Lastni strežniki so potencialno bolj izpostavljeni varnostnim tveganjem |
Primeri uporabe javnih in zasebnih oblakov
Javni oblak
Kje se javni oblak uporablja, ni toliko odvisno od panoge ali podjetja, temveč od lastnih virov podjetja in njegovih IT-potreb. Javni oblak je še posebej primeren za visoko prilagodljivost in obdelavo velikih delovnih obremenitev. Podjetja, ki ponujajo in hkrati uporabljajo tehnologijo javnega oblaka, so:
- AWS (Amazon Web Services)
- Microsoft Azure ExpressRoute
- IBM Blue Cloud
- Google Cloud Platform
- Alibaba Cloud
- Oracle Cloud FastConnect
Zlasti za podjetja z omejenimi IT-viri, ki se želijo osredotočiti na svojo osnovno dejavnost, hkrati pa obdelovati ogromne količine podatkov, so primerne visoko prilagodljive zmogljivosti javnega oblaka. Med znana podjetja, ki uporabljajo javne ali hibridne oblake, spadajo:
- Netflix: Storitev za pretočno predvajanje uporablja oblak AWS že od leta 2016 in zato ne vzdržuje več lastnih podatkovnih centrov. Ta korak je prinesel znatne prihranke pri stroških ter povečanje števila uporabnikov storitve.
- X (prej Twitter): Platforma družbenih medijev sodeluje z Googlom in prenese velike količine podatkov v Google Cloud. Poleg pridobljene skalabilnosti so bile razlog za to odločitev tudi različne privlačne funkcije oblaka.
- Lufthansa: Letalska družba se je leta 2020 odločila, da bo za izboljšanje svojih delovnih procesov izkoristila Google Cloud. Na primer, načrtovanje razporeditve in vzdrževanja letal poteka prek oblaka.
Zasebni oblak
Podjetja in zasebni uporabniki, ki cenijo največjo možno avtonomijo in neodvisnost, se zanašajo na zasebno oblačno okolje, ki ga je mogoče vzpostaviti tako v lokalnem IT-okolju kot tudi prek virtualizacije zunaj sedeža podjetja. Podjetja, ki ponujajo zasebne in hibridne oblačne storitve, so:
- Oracle
- IBM
- VMware
- Hewlett Packard Enterprise
- Amazon Virtual Private Cloud
- Google Virtual Private Cloud
- Ubuntu OpenStack (odprta koda)
- Apache CloudStack (odprta koda)
Med znana podjetja in organizacije, ki uporabljajo lastni zasebni ali hibridni oblak, spadajo:
- Walmart: Ta trgovski velikan je v svoj oblačni sistem vložil več milijonov dolarjev. Izboljšano upravljanje podatkov naj bi povečalo prodajo in okrepilo konkurenčnost v neizprosni konkurenci na področju e-trgovine.
- NASA: Ameriška vesoljska agencija ima oblačno podatkovno središče z imenom »Nebula«, ki združuje zasebni oblak in odprtokodno rešitev. Zaposleni v NASA lahko na primer veliko lažje delijo svoje raziskovalne podatke s poslovnimi partnerji in drugimi.
- Britansko ministrstvo za obrambo: Britansko ministrstvo za obrambo uporablja hibridni oblačni sistem za upravljanje občutljivih podatkov in zagotavljanje varne komunikacije v vseh svojih operacijah, s čimer izboljšuje usklajevanje in varnost v vojaškem in obrambnem sektorju.
Kateri drugi modeli oblačnih rešitev še obstajajo?
Poleg zasebnega in javnega oblaka imajo uporabniki na izbiro še dva druga oblačna modela, ki sta nastala s kombinacijo prej predstavljenih modelov:
- Hibridni oblak: združuje storitve javnih in zasebnih oblakov z uporabo lokalnih podatkovnih centrov in zunanjih storitev javnega oblaka. S hibridnim modelom lahko podjetja razporedijo storitve in aplikacije med zasebne in javne oblake. Ker javni oblaki ponujajo izjemno zmogljive kapacitete, je mogoče visoko varnost zasebnega oblaka združiti z zmogljivostjo javnih oblakov. Stroške je mogoče prilagoditi potrebam s fleksibilno porazdelitvijo delovnih obremenitev.
- Večoblak: Predstavlja sočasno uporabo istega modela oblaka (bodisi javnega ali zasebnega oblaka) pri različnih ponudnikih oblakov. Podjetja tako vzporedno uporabljajo več zasebnih ali javnih oblakov.
Z načinom uvajanja oblaka je tesno povezana tudi vrsta storitev in funkcij, ki se ponujajo v okviru računalništva v oblaku. Razlikujemo tri glavne vrste:
- IaaS: Prek interneta zagotavlja takojšnjo dostopnost IT-virov in prilagodljivo omrežno infrastrukturo.
- PaaS (Platform-as-a-Service): Prek oblaka ali interneta zagotavlja API-je kot razvojno in računalniško platformo za razvijalce aplikacij.
- SaaS (Software-as-a-Service): Programsko opremo in IT-okolja zagotavljajo zunanji ponudniki kot storitev, bodisi v obliki celotnih paketov bodisi v obliki modelov, prilagojenih povpraševanju.