Glavna razlika med CPU-ji in vCPU-ji je, da so CPU-ji fizične narave, medtem ko so vCPU-ji virtualna različica, ki temelji na pro­gram­ski opremi. Ti dve vrsti cen­tral­nih procesnih enot se raz­li­ku­je­ta tudi po zmo­glji­vo­sti in času uporabe.

Razlika 1: Teh­no­lo­ška podlaga

Ključna razlika med CPU in vCPU je tehnične narave. CPU je del ra­ču­nal­ni­ške strojne opreme, ki se običajno imenuje »procesor«. Sodobni CPU-ji imajo običajno več jeder, na katera lahko raz­po­re­di­jo procese, ki jih je treba izvesti.

VCPU pa je pro­gram­ska različica ra­ču­nal­ni­ške krmilne enote. Ne obstaja v fizični obliki, temveč temelji na fizičnem CPU. Glede na zahteve je mogoče iz kla­sič­ne­ga fizičnega CPU izpeljati več vCPU. Čeprav vCPU ne more temeljiti na več fizičnih CPU, lahko vCPU uporablja več jeder fizičnega CPU.

Za ustvar­ja­nje in do­de­lje­va­nje vCPU-jev vir­tu­al­ne­mu ra­ču­nal­ni­ku (VM) hi­per­vi­zor­ji dostopajo do jedra ali niti fizičnih pro­ce­sor­jev, ki so na voljo.

Razlika 2: Zmo­glji­vost

Kar zadeva zmo­glji­vost, boste opazili jasno razliko v zmo­glji­vo­sti pro­ce­si­ra­nja vCPU-jev in CPU-jev. To je posledica dejstva, da so vCPU-ji, strogo gledano, pro­gram­sko podprte podenote CPU-ja. Če pri­mer­ja­te en vCPU in en CPU z enako hitrostjo takta (gigahertz), vir­tu­a­li­zi­ra­na različica ni tako zmogljiva kot njena strojna različica. To je deloma posledica dejstva, da uskla­je­va­nje s fizičnim CPU traja nekaj časa. Čeprav je ta čas pogosto za­ne­mar­ljiv, postane opazen pri izvajanju posebej zahtevnih nalog.

Poleg tega lahko fizični CPU s svojimi po­d­raz­de­lje­ni­mi jedri in niti ne­po­sre­dno in hkrati obdeluje več ukazov ali procesov. Da bi to lahko storil, bi bilo treba vCPU dopolniti z dodatnimi vCPU-ji, kar pa je lahko precej pro­ble­ma­tič­no. S po­ve­ča­njem števila vCPU-jev postane urejanje časa izvajanja različnih procesov za CPU-raz­po­re­je­val­nik vse bolj zapleteno. Zaradi nastalih čakalnih časov ni mogoče v celoti iz­ko­ri­sti­ti zmo­glji­vo­sti vir­tu­al­ne­ga CPU-omrežja.

Razlika 3: Področje uporabe

Pro­ce­sor­ji so srce kla­sič­ne­ga ra­ču­nal­ni­ka. Brez zadostne računske moči osebni ra­ču­nal­ni­ki ne bi mogli opra­vlja­ti številnih nalog, kot so igranje iger, pre­ta­ka­nje, urejanje slik in videov ter izračuni. Fizični pro­ce­sor­ji se upo­ra­blja­jo tudi v mnogih drugih vsak­da­njih napravah, kot so kavni avtomati, pomivalni stroji, hla­dil­ni­ki in seveda pametni telefoni ter druge mobilne naprave.

vCPU pre­vze­ma­jo vlogo osrednje ra­ču­nal­ni­ške kom­po­nen­te v vir­tu­a­li­zi­ra­nih okoljih. Številni scenariji uporabe so mogoči tudi pri vir­tu­al­nih strojih z lastnim ope­ra­cij­skim sistemom. Zlasti pri­lju­blje­na so testna okolja in go­sto­va­nje stre­žni­kov/aplikacij, kot so strežniki po­dat­kov­nih baz, shra­nje­va­nje v oblaku in virtualni zasebni strežniki (VPS). Tukaj postane jasno, da ne gre toliko za pri­mer­ja­vo med CPU in vCPU, ampak bolj za to, kako lahko fizična in vir­tu­a­li­zi­ra­na ra­ču­nal­ni­ška moč med­se­boj­no so­de­lu­je­ta. Osnovni fizični CPU se lahko uporabi kot podlaga za več vir­tu­a­li­zi­ra­nih okolij, ki hkrati delujejo za več upo­rab­ni­kov. To je tisto, kar vCPU-je naredi tako zanimive za ponudnike in upo­rab­ni­ke oblačnih storitev.

Kako se CPU pre­tvo­ri­jo v vCPU?

Če želite uporabiti fizični procesor ra­ču­nal­ni­ka za za­go­ta­vlja­nje vCPU-jev za enega ali več vir­tu­al­nih ra­ču­nal­ni­kov, lahko z naslednjo formulo grobo iz­ra­ču­na­te število vCPU-jev, ki jih je mogoče za­go­to­vi­ti:

(Niti x jedra) x število fizičnih pro­ce­sor­jev = število vCPUs

Če ste na primer namestili procesor s štirimi jedri in osmimi niti, lahko za­go­to­vi­te do 32 vCPU-jev:

(8 niti x 4 jedra) x 1 = 32 vCPU-ji

Število jeder in niti vašega pro­ce­sor­ja lahko kadar koli ugotovite v le nekaj korakih. Če delate na ra­ču­nal­ni­ku z ope­ra­cij­skim sistemom Windows, lahko izvedete naslednje korake:

  1. Uporabite kom­bi­na­ci­jo tipk Ctrl + Shift + Esc, da odprete upra­vi­te­lja opravil.
  2. Kliknite na meni Per­for­man­ce (Zmo­glji­vost).
  3. Tam najdete seznam in­for­ma­cij, kjer so navedene vrednosti za jedra, logične pro­ce­sor­je (nitke) in vtičnice (fizične CPU-je).
Image: Windows Task Manager: CPU information
Windows Task Manager: CPU in­for­ma­ti­on

Če upo­ra­blja­te ope­ra­cij­ski sistem Linux, lahko in­for­ma­ci­je o pro­ce­sor­ju poiščete prek terminala in z na­sle­dnjim ukazom:

lscpu
bash
Go to Main Menu